torek, 9. marec 2010

dan 1 ali geneza

Torej:
Rad bi spregovoril o avtomobilih.
Na planetu zemlja je več kot 600 milijonov vozil. Z višanjem gospodarskih standardov revnih držav bla bla bla , število avtov se pač povečuje. Pravim samo, da je evolucijsko dobro biti avtomobil.

Večina ljudi popolnoma napačno tretira avtomobile kot nežive stvari brez svobodne volje. Za to zmoto seveda niso krivi sami, takšen pogled na naše štirikolesne prijatelje je normalen in popolnoma racionalen.

Ampak napačen.

Ste se kdaj kot družina vozili kamorkoli, še posebej na morje?

Ste opazili, kako se je avto (recimo, da je bila Kia) ustavljal, ko je vaša hipotetična sestra rabila it lulat, v senci kakšnega priročnega drevesa, ali, če higieni ne posvečate nobene pozornosti (ste cigani), kar na parkirišču sredi mesta?

In kako izgubljena je bila, kar se tiče smeri vožnje, odcepov v neznano in nenapovedanih izletov skozi temne gozdove ali resnično majhne kmečke kraje, kjer so ljudje tako zabiti, da glasujejo za Narodnozabavni Rock, če je bila na sovoznikovem sedežu slučajno vaša mati?

Khm.

Ste opazili, kako je vaša Kia vedno, kadar je to možno, parkirana poleg kakšnega nemškega lepotca?
Ali koliko Fiatov in Fordov in Renojev se vedno nabere zraven mlajših korejskih modelov in japonskih lepotic?
Ali pa sosedova Mazda, ki jo stalno videvaš z nekimi Alfami se voziti naokrog. Ampak zadnjič je ostala doma, ker Alfa ni prišla. Na obvoznici je bila nesreča. Dva sta umrla.

Kako je to možno, ko pa so avtomobili le kup kovine in plastike?!, bi se morda vprašali?

"Od kje jim ta človečnost potem, a?!,"
bi mi morda zabičali.
"Edina človeška stvar pri avtomobilih so ljudje!",
bi morda kasneje še dodali, zadovoljni sami s seboj...
"Mi smo tisti, ki jih vodimo!,"
bi, že vidno okajeni, povedali kasneje,
"ne pa nek duh ali Bog ali kaj!"

Jaz bi potem odšel iz bara, v jesensko noč nad Texasom. Nikoli več me ne bi videli.
Pesem pa bi igrala in igrala in igrala.
....

Ni komentarjev:

Objavite komentar