dan 2 ali v nedeljo je Avtor počival

V nedeljo si je Avtor, kljub temu, da v soboto zvečer ni počel ničesar, kar bi ga bilo posebej utrudilo, privoščil počitek.
Krvavo ga je potreboval. Nekdo drug.

Ležal je na vulgarno rdečem kavču in intenzivno razmišljal. Nekdo drug.

Haha, fora, stari.

Avtor ni nič razmišljal, le ležerno je lupil pomarančo.
Potem se je šel stuširat, baje, čeprav ga ni nihče videl vstopiti v kopalnico.

Kasneje, proti večeru, je pojedel dva toasta. Kar tako, samo z maslom.
Ostale stvari iz hladilnika je bil že pojedel.
Bile so dobre.

Njeno telo se je bleščalo v mesečini. Saj ne. Nobenih teles ni bilo. Samo vibrirajoča energija in privlak med atomi.

Njunih teles. Negativa pozitiva. Far out, dude. Prekleti hipiji.

To je šlo Avtorju po glavi, ko si je pripravljal toast. Samo z maslom. Ostalo je bil že pojedel. Bilo je dobro.

Zaslišal je tiktakanje ure.
Ni ga preveč motilo.

Ura ima 3600 sekund. 15,02 v evrih. Pomaranče so zdravo sadje. Detergenti za posodo so strupeni, posebej tisti cenejši.