sobota, 9. februar 2013

Eksistencialistične prigode detektiva Jožeta, slovenskega izseljenca v severnem Brooklynu (EPDJSIVSB) #2

Ko je Jože vstopil v sobo, kjer je še pred nedavnim živel neki g. Fritz,  ga je oblil čuden občutek, da v sobi ni sam - kljub temu, da je bilo pohištvo v njej moderno in posledično neprimerno kot skrivališče za nepridiprave. Živčno je izdihnil zrak, ki ga je bil prav za ta namen prinesel iz onesnažene ulice petnajst nastropij nižje. Situacija mu ni bila prav nič všeč, saj so mu instinkti navadno dobro služili, tokrat pa je kazalo, da so ga pustili na cedilu.

Kljub temu, da je bil več kot očitno prišel zaman, saj je bilo stanovanje preveč perfektno očiščeno, da bi Jože tam našel kaj bistvenega, se je odločil, da še malo pobrska - konec koncev je vseh petnajst nadstropij prehodil peš in bilo bi mu žal, če bi se moral po tolikšni količini opravljenega dela kratko malo obrniti (za delo se njegovo početje smatra zgolj iz fizikalnega pogleda - da bi mu nekdo dejansko plačal za na pol pijano pohajkovanje po tujem zemljišču, je bilo utopično pričakovati)... Sploh pa ga je mikal fensi masažni stol, ki je v kotu sobe izvrševal svojo strastno eksistenco.

Bil je edini konkretnejši kos pohištva v sobi in prav tak model, kot si ga Jože ni mogel privoščiti. S počasnimi, a sproščenimi koraki, kot bi zapeljeval mlado, v usnje oblečeno kurbico, ki jih je bilo mesto tako polno, je stopil do njega. Živčno se je usedel in vse številčnice obrnil na maksimum. Naslednjih nekaj ur je preživel v blaženi omami in ko je ravo že kazalo, da bo končno doživel razsvetljenje ter nadaljeval s svojim obstojem na višji energetski stopnji, mu je zazvonil telefon.

"Prosim?" je rekel, več kot očitno razpizden preko meja sposobnosti navadnih smrtnikov. Mlada zavarovalniška agentka na drugi strani je nemudoma odložila slušalko, nato pa kar takoj odpovedala službo. Odločila se je, da se ob od tega trenutka raje prostituirala. Tako je kmalu dobila neko eksotično spolno bolezen in mlada umrla. Niti za trenutek ji ni bilo žal.

Jože je zagnal telefon v steno in nadaljeval s sladkimi užitki na prej omenjenem fancy stolu. Ahhhh, bilo je magično. Pomislil je, da mora biti v notranjosti stola skrita dobro usposobljena maserka in takrat ga je prešinilo.

Vsaj ena priča mora biti še vedno živa.

V kuhinji je vzel prvi (fensi) nož, ki mu je prišel pod roke, in z njim razrezal stranico dragega naslanjača. Iz temne notranjosti ga je gledalo dvoje modrih oči. Pripadale so mladi Azijki, ki se je prestrašena stiskala med puhom in vzmetmi in vsem ostalim, kar pač spada v notranjost nadpovprečno udobnega stola iz jelenjega usnja.

VEČ VEČ VEČ! EPDJSIVSB-JA NASLEDNJO SOBOTO!!!! (ja pajade)