simbolizem

ližem ližem
simbolizem
ližem ližem
simboližem
ližem ližem
in uležem
se na tla.

Na oknu glej obrazek Bled

tam stoji že vrsto let,
se sprašuje in modruje,
zunaj nič mu ni več tuje,

cestni znaki v bližini
in vodnjaki in fosili
in ta mala dekla zala,
ki se zjutraj tod sprehaja

so po funkciji prekleti
mu postali bolj domači
kot domač mu bil pred leti
je domači kruh domači.

Le še ena stvar ga muči
za rešetkami iz jekla,
bo počakal, al' bi raje
se kar sam poslal do pekla?

Haiku

Na košček padlega štrudla
malodušno spustim nogavico.
Bom jutri pospravil.

dan 6 ali globoko v sebi smo vsi srečni ali enovrstičnici

Mazohizem je zadnji biološki odgovor na težke življenjske pogoje.
Mrha ni mrha, če se ne prha.

dan 4 ali sfrj

Mater smo bolni
ker bojlerje polni
Voda Medvode
in smrad tovornjakov,
voda z oblakov
prši mi v očke,
ime mi je Jočke
(ime pristoji).
Krave so krave,
prašiči so siti,
piščanca imamo že vsi
polne riti,
zgledamo sveži,
a smo postani,
ovce, malo živčne,
se tepemo z varani,

Ko bi se mogla,
se nisva uprla,
zdaj pa si strla
še moje srce.

dan 3 ali safr

Mati so bolni
in bojlerji polni
umazane vode
iz čistih vodnjakov,
težkih korakov
prišli so še oče
in sestrica joče
iz mladih oči,
krave so mrtve,
prašiči pobiti,
piščanci v plastične
vreče zaviti,
konji zaklani,
principi izdani,
ovci, malo živčni,
se stiskata ob strani,

Kozo smo molzli,
dokler ni umrla,
ti pa si strla
še moje srce.

dan 2 ali objava pod prisilo ali če ne veš kaj bi, potem verjetno nebi ali ja, nebi je zdaj beseda, ne mi težit

Na čelu pištola,
v žepu šamrola,
v njej pa lasje,
jebe mi se.

Na cesti cigani,
še malo zaspani,
bi radi denar,
moj honorar,

kako je zabavno,
ker se honorar
rima z denar,
midva sva par,
on pa vrtnar.

dan 1 ali geneza

In bila je luč. Spet. Na galaktičnem konzulatu so prejšnji teden, kljub izrazitemu (torej nič kaj skritemu,) neodobravanju nekaterih bolj tečnih in nekoliko manj omnipotentih bogov, sprejeli zakon, da morajo vsa lokalna božanstva, ki tega še niso storila, preklopiti na energijsko bolj učinkovite vodikove žarnice. Prejšnje, helijeve, so porabile preveč energije in so bile na splošno nestabilne.

Bog je ležal na kavču. Bil ni nič kaj dobre volje. Žarnica ga je drago stala in na živce mu je šlo, da se je prižigala toliko časa.

Pa še prvih pet planetov se mu je začelo nekaj neobičajno segrevati.

dan 11 ali abiogeneza ali abijogeneza ali abijokejneda

In pride mimo muza, tktkttktktktkkktktktktktktktktktktktktktktktktktktk in je šla.
Mislim, da je nisem dovolj izkoristil.

dan 10 ali jubilej, juhej!

Voda teče v kotliček,
če si majhen, si teliček,
če si velik, si pa krava
in ti najbrž paše trava.

dan 9 ali dan 7 ali entuzijazem

Kdo bo hodil v šolo,
ko pa viski s kokakolo
tako lepo diši?

dan 8 ali vprašanja, ki so vas morda pestila

V:Kaj se zgodi, če potuješ s svetlobno hitrostjo?
O:Si svetloba.

V:Ali sem kul?
O:Ne.

V:Zakaj nisem kul?
O:Ker ni kul bit kul.

V:Kaj je najboljša stvar, ki jo dobiš za 2 evra?
O:Burek.

V:Kaj je najboljša stvar, ki jo dobiš za 5 evrov?
O:Dva bureka in jogurt.

V:Zakaj je lev kralj živali?
O:Ker ima na kurcu bodice, ki levinji raztrgajo vagino. Potem mu gre po večerjo.

V:What?!
O:Ni važno.

V:Kaj je smisel življenja?
O:Ni važno.

V:Ali je res, da so američani sami zrušili WTC?
O:Ni važno.

V:Morsko ali kmečko?
O:Kmečko.

V:Zakaj sem kupil orbitrek?
O:Ker je fancy.

V:Ali imam ojdipov kompleks?
O:Ja, vsi ga imamo.

V:Spiderman ali Batman?
O:Batman.

V:Superman ali Batman?
O:Batman.

V:Chuck Norris ali Batman?
O:Batman.

V:A si zmešan, Chuck Norris te bo ubil!
O:Bolje kot da me Batman.

V:Ali je Chuck Norris kul?
O:Chuck Norris je pička.

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee! NEEEEEEEEEEEEEEE! NE NE TAM PROSIM NE O BOG TEPE ME! TEPE ME Z MOJO ROKO O BOG BOLI NE NE!!! PRETEPA ME Z MOJIMI MALIMI MOŽGANI! O MOJ BOG NE NE TJA¨!!!! KARKOLI! NE NE PROSIM NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE! PRETEPA ME Z MOJO HRBTENICO, NA KATERI JE ŠE VEDNO GLAVA JAZ PA SEM ŠE VEDNO ŽIV OH PROSIM NAJ SE KONČA! NAJ SEEEEEE KOOOOONČAAAAAAAAAAAA! GHUGG GH GH HG HG HG GHUGH GHUGH GHUGH AURGHHHHH...


...


AAAAAAAAAAAAAAA! AAAAAAAAAAAAAAAA! NEEEEEEEE! PROSIM NE PROSIM BOG DAJ MI SMRTI DAJ MI SMRTI KI SI JE TAKO KRVAVO ŽELIM!! KONČAJ MOJE TRPLJENJE, JEZUS KRISTUS, SATAN, KDORKOLI!!! KDORKOLI, NE!!!!!


...


Umiram. O, Bog, končno umiram! Čutim, kako mi življenje leze iz žil, kako me zapušča moja strahovita agonija. On pa je tu, z mojo hrbtenico v roki, na njej je nasajena lobanja brez obrvi ali ustnic. Ne morem več. Kri je povsod. Obrača se proti meni. Ooo, oo ne. O, NE, O NE, NE, NE NE, O NE, BOG, PROSIM NE!!!!
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE!!!!!!

BABAMF!!

SPLURT!

PIK.

PIK PIK PIK PIK PIK PIK.

PIK.

dan 6 ali proza s kratkimi stavki.

Ni je.
Je ni?
Ni.

Mi bi šli.

Vsi?
Vsi...
Pridite še vi!

Meni se vrti!
Res se mi vrti.

Nekaj popij.

Je že bolje, hvala.

dan 5 ali sonetni venec

Sem bil na otoku sredi morja,
ne vprašajte me,
zakaj sem šel tja!
nimam več hrane in čistih več gat
in kokos kosmat
zdaj mi je brat.

Pod oknom sem stal in bil sem vesel,
najlepši na vasi
pesmi sem pel.
Pod oknom sem stal, ko rekla mi je,
da me spoštuje,
a ljubi me ne!

Kdo je sedaj koga in kaj,
sploh pa zakaj,
zakaj ravno zdaj?
Blizu je maj in zunaj je raj,
Gremo nazaj?
Klicaj, vprašaj!?

Saj se sem te videl, ko dvignil si se,
meter in pol
in slabi zobje,
polno denarja in kratki lasje,
pa si dobil
moje dekle.

Pril in persil, preveč je mamil,
radenska z vodo
in pivo in stil,
seratonin, kinin, dopamin,
Peter Lovšin,
Zoran Predin,
Vlado Kreslin,
Benđo Pompin.

dan 4 ali o dnevu tri ne bomo nikoli govorili

Erik Doussden je stopal po stopnicah in ni vedel, kako naj bi se počutil. Mater in oče sta zgoraj v kuhinji ravnokar pojedla večerjo, ki jo je mati pripravila v mikrovalovni pečici iz bledo rožnatega stekla. Striktno gledano nista vedela ničesar, sta pa zaradi tega veliko predvidevala. Sumila. Na žalost, čeprav samo njuno žalost, sta imela prav.

Erik je bil od rojstva uspešen mladenič, zavzet za raznorazne znanosti in učenosti, priden v šoli, pomagal doma. Starši so imeli zanj velike cilje. Ampak zdaj je šlo vse po vodi. Zdaj je to to.

Erik se bo preklopil... Čeprav so bili vklopi vedno bolj pogosti, se jih je še vedno držal grenak priokus žrtvovanja, izobčitve in pobega. Vsaka mater, katere sin se je odločil za tovrsten poseg, si je želela, da bi njen sin raje delal v tovarni, trgovini ali celo avtomehanični delavnici. Nekatere so si želele, da bi raje kar umrl.

Erik se nikoli ni zanimal za smrt, pa tudi za avtomehanične delavnice ne. Prišel je do vrha stopnic, njegov bleščeče neopazen vsadek v zgornjem predelu lobanje se je prav neopazno svetil. Prišel je do vrat in dolgo časa ostal na mestu, neodločen in prestrašen. Odločil se je, da se bo obrnil in za vedno odšel, a je mater slišala njegove korake in se iz sence senčnika, ki so ga imeli na vrtu, nežno zadrla v noč:

Erik!

Erik?!

Erik!!

Erik se je opogumil in vstopil. Brez besed je prišel v sobo in odvrgel potovalko. Bila je polna zapiskov, pamfletov in knjig, v nekem čudnem, ne čisto tujem jeziku. V jeziku html-ja. Vse, kar je zmogel, je bil bled nasmešek svoji histerični materi. Ni bilo treba govoriti. Zdaj je bilo vse jasno.

Erik se je prvič preklopil kar v sobi svojih staršev. Njuna televizija je imela univerzalni priključek. Vse je imelo univerzalni priključek. Po novem tudi on. Dotaknil se je temno bleščečega koščka aluminija na sredini svoje glave.

Erik ni nikoli več prišel iz mreže. Njegova starša sta po svojih najboljših močeh vzdrževala njegovo telo, čeprav sta ga kasneje, ko sta postala nekoliko starejša, samo še hranila in enkrat na dva meseca oprala s cevjo in gobo. Pogosto je zaudarjal in njegovo mlado telo je postalo izsušeno, bolno in bledo.

Ampak tam zunaj... Oh, tam zunaj!

dan 2 ali v nedeljo je Avtor počival

V nedeljo si je Avtor, kljub temu, da v soboto zvečer ni počel ničesar, kar bi ga bilo posebej utrudilo, privoščil počitek.
Krvavo ga je potreboval. Nekdo drug.

Ležal je na vulgarno rdečem kavču in intenzivno razmišljal. Nekdo drug.

Haha, fora, stari.

Avtor ni nič razmišljal, le ležerno je lupil pomarančo.
Potem se je šel stuširat, baje, čeprav ga ni nihče videl vstopiti v kopalnico.

Kasneje, proti večeru, je pojedel dva toasta. Kar tako, samo z maslom.
Ostale stvari iz hladilnika je bil že pojedel.
Bile so dobre.

Njeno telo se je bleščalo v mesečini. Saj ne. Nobenih teles ni bilo. Samo vibrirajoča energija in privlak med atomi.

Njunih teles. Negativa pozitiva. Far out, dude. Prekleti hipiji.

To je šlo Avtorju po glavi, ko si je pripravljal toast. Samo z maslom. Ostalo je bil že pojedel. Bilo je dobro.

Zaslišal je tiktakanje ure.
Ni ga preveč motilo.

Ura ima 3600 sekund. 15,02 v evrih. Pomaranče so zdravo sadje. Detergenti za posodo so strupeni, posebej tisti cenejši.

dan 1 ali geneza

Torej:
Rad bi spregovoril o avtomobilih.
Na planetu zemlja je več kot 600 milijonov vozil. Z višanjem gospodarskih standardov revnih držav bla bla bla , število avtov se pač povečuje. Pravim samo, da je evolucijsko dobro biti avtomobil.

Večina ljudi popolnoma napačno tretira avtomobile kot nežive stvari brez svobodne volje. Za to zmoto seveda niso krivi sami, takšen pogled na naše štirikolesne prijatelje je normalen in popolnoma racionalen.

Ampak napačen.

Ste se kdaj kot družina vozili kamorkoli, še posebej na morje?

Ste opazili, kako se je avto (recimo, da je bila Kia) ustavljal, ko je vaša hipotetična sestra rabila it lulat, v senci kakšnega priročnega drevesa, ali, če higieni ne posvečate nobene pozornosti (ste cigani), kar na parkirišču sredi mesta?

In kako izgubljena je bila, kar se tiče smeri vožnje, odcepov v neznano in nenapovedanih izletov skozi temne gozdove ali resnično majhne kmečke kraje, kjer so ljudje tako zabiti, da glasujejo za Narodnozabavni Rock, če je bila na sovoznikovem sedežu slučajno vaša mati?

Khm.

Ste opazili, kako je vaša Kia vedno, kadar je to možno, parkirana poleg kakšnega nemškega lepotca?
Ali koliko Fiatov in Fordov in Renojev se vedno nabere zraven mlajših korejskih modelov in japonskih lepotic?
Ali pa sosedova Mazda, ki jo stalno videvaš z nekimi Alfami se voziti naokrog. Ampak zadnjič je ostala doma, ker Alfa ni prišla. Na obvoznici je bila nesreča. Dva sta umrla.

Kako je to možno, ko pa so avtomobili le kup kovine in plastike?!, bi se morda vprašali?

"Od kje jim ta človečnost potem, a?!,"
bi mi morda zabičali.
"Edina človeška stvar pri avtomobilih so ljudje!",
bi morda kasneje še dodali, zadovoljni sami s seboj...
"Mi smo tisti, ki jih vodimo!,"
bi, že vidno okajeni, povedali kasneje,
"ne pa nek duh ali Bog ali kaj!"

Jaz bi potem odšel iz bara, v jesensko noč nad Texasom. Nikoli več me ne bi videli.
Pesem pa bi igrala in igrala in igrala.
....